Sočna v darilni embalaži
24. novembra, 2022
Delovni sestanki operativnega vodstva društva lahko potekajo na veliko načinov, odvisno od navdiha sodelujočih, vremena, lune, prostega časa... na koncu vedno prostovoljno in z namenom druženja - za preživljanje časa skupaj ob stvareh, ki nam prinašajo zadovoljstvo ali skupno kisajo možgane. Naš tokratni sestanek je bil poletno potepinsko obogaten s popotovanjem od Drežnice do Pliberka na avstrijskem Koroškem.
Že dalj časa se po Soški dolini bolj ali manj glasno govori o eko regiji, ki naj bi jo vzpostavili v naših občinah, o razlogih za in proti, projektih in vsebinah, ki nastajajo na to temo. Vsem tukaj živečim je jasno, da mi eko zgodbo praktično živimo, saj intenzivnega kmetijstva po dolini ni. Vse je “eko”- kar živina in ljudje pojemo in kar živina in prebivalci s tem postanemo. A seveda so v ozadju certifikati, ki naj bi to dokazovali, višje vhodne cene krme, sicer tudi višje prodajne cene izdelkov, a majhen in nepoznan trg zanje. Zadržki in odpor se porajajo, saj gre za spremembe in te prinašajo dodaten napor, morda tveganje (?).
V Sočni smo v koraku s trendi in smo ekološki certifikat za izdelke pridobili. Eko izdelke glede na eko izvor surovine ločeno izdelujemo od ostalih, a zaenkrat redkeje. Raziskujemo trg zanje, pridobivamo informacije od bolj izkušenih proizvajalcev in prodajalcev, preizkušamo recepture in kalkuliramo cene.
V ta namen smo proizvodnjo in izdelavo svinjskih eko salam primerjali z našo ovčjo eko salamo v Šmihelu ob Pliberku.
Naš gostitelj g .Štefan Merkač nas je takoj očaral z ogledom eko trgovine Gšeft, Jutta pa nam je v pokušino ponudila eko pivo ter kavo. Vse odlično!
Trgovina je domačna, prijetna in bogato založena. Z notranjim in zunanjim bifejem ter posebnim prostorom za druženje postaja prostor, kjer se vaščani srečujejo, organizirajo vaške prireditve in se kot dvojezični narod povezujejo.
Na sliki lahko opazimo, da pri večini izdelkov prodajalec navaja razdaljo od kraja, kjer je bil artikel narejen. Zares se trudijo biti lokalni. Naš pogled je seveda poiskal tudi salame, ki so nas najbolj zanimale. Obisk dobavitelja, ki jih izdeluje je bil naš naslednji postanek na poti.
Klaus Tschaitschmann poleg redne službe skrbi za eko kmetijo prašičev, vzreja jahalne konje, je izdelovalec prekajenih salam, klobas, paštet, peče domač kruh, vse skupaj pa prodaja v leseni hiški pred domačijo. Obiskovalec si v njej lahko postreže kar sam.
Nedaleč stran nas je Štefan presenetil s postankom na Njivi zemljanov. Zemljišče, ki ga je podarila lokalna cerkev, se je s pomočjo prostovoljcev vseh generacij preobrazila v njivo s posevki vseh vrst in postala izobraževalno središče za sprehajalce, šolarje, radovedneže.
Tu se ob kavi in pecivu izmenjajo sadike in semena ter dragocene izkušnje, obiskovalci ne okoljsko ozaveščajo, predvsem pa sklepajo prijateljstva. Sporočilo Štefana je univerzalno: ljudje si ne lastimo planeta; zrak, voda, zemlja, vse je skupna last in skupna odgovornost.
Skoraj bi pozabila: eko sladoled! Perfekten!
